thumb|right|1: Skupna izguba pripetja oz. izguba dlesninega prirastišča (angl. clinical attachment loss, CAL) je vsota 2: globine obzobnega žepa in 3: globine sondiranja Parodontalna bolezen je vnetni proces, ki prizadene parodoncij (obzobna tkiva, ki zajemajo zob obdajajočo alveolarno kost, cementno plast zoba, pozobnico in dlesen).https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?page=2&query=Bolezen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 17. 7. 2026. V zgodnji fazi, imenovani gingivitis, dlesni otečejo in pordijo ter lahko krvavijo. V hujši obliki, imenovani parodontitis, se lahko dlesni odmaknejo od zoba, lahko pride do izgube kostnine alveolarne kosti, zobje pa se lahko zrahljajo ali izpadejo. Spremlja jo lahko zadah. Dokazano je, da lahko parodontalna bolezen povzroča tudi različne sistemske bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, kronična obstruktivna pljučna bolezen, aspiracijska pljučnica in slabša metabolna urejenost sladkorne bolezni.Petelin, Milan (2004). Vpliv parodontalne bolezni na zdravje pljuč. Medicinski razgledi, letnik 43, številka 1, str. 33-36.
Parodontalna bolezen običajno nastane zaradi razvoja biofilma zobnih oblog, v katerem se nahajajo škodljive bakterije, kot sta Porphyromonas gingivalis in Treponema denticola. Te bakterije okužijo tkivo dlesni, ki obdaja zobe, kar povzroči vnetje; če se vnetje ne zdravi, lahko povzroči progresivno poškodbo zob in tkiva dlesni. Nedavna metaanaliza je pokazala, da se sestava ustne flore in njen odziv na parodontalno bolezen razlikujeta med moškimi in ženskami. Te razlike so še posebej opazne v napredovalih fazah parodontitisa, kar kaže na to, da lahko spolno specifični dejavniki vplivajo na dovzetnost za bolezen in njeno napredovanje. Dejavniki, ki povečajo tveganje za pojav parodontalne bolezni, so med drugim kajenje, sladkorna bolezen, hiv/aids, skoraj vse avtoimune bolezni, družinska obremenjenost z boleznijo, visoke krvne vrednosti homocisteina in nekatera zdravila. Diagnoza temelji na pregledu dlesni ob zobeh, in sicer z vizualnim pregledom in pregledom s posebno sondo, ter na rentgenskem slikanju za ugotavljanje morebitne izgube kostnine v kosti, ki obdaja zobe.
Za doseganje optimalnih izidov zdravljenja je pomembno zgodnje odkrivanje vnetja obzobnih tkiv. Pri vnetju dlesni je zdravljenje načeloma uspešno že z vzdrževanjem ustrezne ustne higiene in odstranitvijo trdih zobnih oblog.Petelin, Milan (2019). Parodontalna bolezen je najbolj razširjeno kronično vnetje obzobnih tkiv pri ljudeh. Farmacevtski vestnik, letnik 70, številka 2, str. 145-149. Pri propadu tudi ostalih obzobnih tkiv (oziroma, ko bolezen že napreduje v parodontitis), je potrebno še luščenje in glajenje zobnih korenin. Včasih je potrebno antibiotično zdravljenje, lahko pa je potreben tudi kirurški poseg.
Po ocenah je imelo parodontalno bolezen leta 2015 v svetu 538 milijonov ljudi oziroma je bolezen prizadela okoli 10–15 % prebivalstva. Bolezen pogosteje prizadene moške. Poleg hude oblike zobne gnilobe velja parodontalna bolezen za glavni vzrok za izgubo zob.
Znaki in simptomi Pri parodontalni bolezni poteka propad obzobnih tkiv običajno brez večjih težav leta ali celo desetletja. Pogosto bolezen že znatno napreduje, preden bolniki poiščejo zdravniško pomoč.
Možni so naslednji simptomi: pordelost dlesni ali krvavitev dlesni med ščetkanjem zob, uporabo zobne nitke ali grizenjem trde hrane (npr. jabolk) ponavljajoče se zatekanje dlesni izpljuvanje krvi po ščetkanju zob zadah oziroma halitoza in vztrajen kovinski okus v ustih umik dlesni, ki povzroči navidezno podaljševanje zob (to lahko povzroči tudi močno ščetkanje ali ščetkanje s trdo zobno ščetko) globoki žepi med zobmi in dlesnimi (gingivalni oziroma obzobni žepki so mesta, kjer se razgradijo obzobna tkiva) majavi zobje v poznejših fazah bolezni v končni fazi bolezni lahko zobje izpadejo
Vnetje dlesni in uničenje kosti sta večinoma neboleča. Zato lahko ljudje zmotno domnevajo, da je neboleča krvavitev po čiščenju zob nepomembna, čeprav je to lahko simptom napredujočega parodontitisa.
Mehanizem Primarni vzrok za začetek parodontalne bolezni oziroma kroničnega vnetja obzobnih tkiv so bakterije v zobnih oblogah, ki se zadržujejo ob robu dlesni. Pri prizadetem posamezniku očitno pride do disbioze v ustni flori, ni pa še povsem jasno, katere vrste bakterij so odgovorne za pojav bolezni; poleg gramnegativnih bakterij in spirohet pa se omenja tudi vloga virusov. Pri posamezniku je lahko za pojav parodontalne bolezni odgovornih več vrst mikroorganizmov.
Če biofilma na zobeh posameznik vsakodnevno ne odstranjuje, lahko pride do vnetja dlesni že v nekaj dneh. Z napredovanjem bolezni se vnetje razširi tudi ostala obzobna tkiva. Hitrost napredovanja parodontalne bolezni je odvisna od številnih sistemskih dejavnikov, ki vplivajo na obrambno sposobnost organizma. Čeprav je vnetje dlesni pogosto, pa le manjši delež ljudi razvije napredovalo obliko parodontalne bolezni.
Sklici
Kategorija:Bolezni ustne votline, žlez slinavk in čeljusti Kategorija:Vnetja