Bratislavska peterica je neformalno poimenovanje za skupino petih predstavnikov slovaškega disidentstva. Postali so najbolj znani nasprotniki komunističnega režima na Slovaškem. Vsi so delovali v Bratislavi. Režim je poskušal ustrahovati njihovo odkrito opozicijo z aretacijo novembra 1989. Bili so eden od navdihov za Nežno revolucijo.
Aretacija Člani te peterice so bili:
Ján Čarnogurský, katoliški aktivist in pravnik Miroslav Kusý, marksistični filozof, nekdanji član Komunistične partije Češke republike in podpisnik Listine 77 Hana Ponicka, pisateljica Anton Selecký, katoliški publicist Vladimír Maňák, nekdanji član partije in zdravnik
Državna varnost jih je pridržala 14. avgusta 1989, potem ko so v pismu z dne 4. avgusta 1989 slovaško vlado obvestili o svoji nameri, da bodo spomin na žrtve okupacije avgusta 1968 počastili s polaganjem cvetja na mesta, kjer so vojaki Varšavskega pakta streljali in ubijali demonstrante.
Primerjava razmer na Češkem in Slovaškem Češka pobuda Listina 77 se je na družbeno stagnacijo na Českoslovaškem odzvala že leta 1977. Stagnacija je še posebej prizadela Slovaško. Intelektualci, ki so delali v uradnih institucijah, so sodelovali tudi v kampanji za izpustitev Václava Havla (aretiran januarja 1989 v povezavi z shodom ob 20. obletnici samozažiga študenta Palacha) na Češkem, vendar ta na Slovaškem ni povzročila posebnega odziva. Podobno je bil odziv na peticijo Nekaj stavkov (pomlad 1989) na Slovaškem bistveno šibkejši kot na Češkem. Kljub temu so bile v do takrat skoraj monolitnih strukturah komunističnih elit že vidne razpoke. Posebej so se te pokazale ob poskusih preganjanja naravovarstvenikov zaradi objave publikacije Bratislava/na glas (prvič objavljene leta 1987). Václav Havel je to pobudo poimenoval slovaški ekvivalent Listine 77. Politični dogodki na Češkoslovaškem so se pospešili ne le pod vplivom naraščajočega nezadovoljstva javnosti, temveč tudi pod vplivom zunanjih okoliščin, zlasti na Poljskem in Madžarskem.
Sklici:
Kategorija:Zgodovina Češkoslovaške Kategorija:Leto 1989