Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi je prihajajoči zakonodajni referendum, ki bo potekal 11. oktobra 2026. Na isti dan bodo potekali tudi trije posvetovalni referendumi, in sicer o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka, o volilni pravici na lokalnih volitvah in o socialni pomoči za delovno sposobne upravičence.

Ozadje

Sprejemanje zakona Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi je 15. maja 2026 v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev SDS in NSi, SLS, FOKUS s prvopodpisano Jelko Godec. Koalicijski poslanci so ob vložitvi predlagali obravnavo po skrajšanem postopku, predstavniki opozicije pa so zahtevali, da o vrsti postopka na plenarni seji odloči Državni zbor. 22. maja je bil nato glasovi potrjen skrajšani postopek, čemur je 25. maja sledila obravnava in podpora novele zakona na matičnem odboru za pravosodje. Zakon je bil dokončno sprejet na seji DZ dne 26. maja 2026, za potrditev je glasovalo 48 poslancev, proti pa 32; poleg predlagateljev so ga podprli še poslanci strank Demokrati. in Resni.ca.

Podporniki zakona so v parlamentarni razpravi poudarjali, da prejšnja ureditev omogoča »nesorazmerno zavlačevanje ali onemogočanje« dela parlamentarnih komisij s sprotnim vlaganjem ustavnih pritožb. Trdili so, da nasprotniki z blokado novele poskušajo »ščititi korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu« in utišati opozicijsko nadzorno funkcijo ter da mora parlamentarna preiskava brez proceduralnih ovir ugotoviti politična dejstva in odgovornost nosilcev javnih funkcij. Nasprotniki so medtem opozorili, da novela z odpravo sprotnega sodnega varstva preiskovancev odpira vrata za »popolno zlorabo instituta parlamentarne preiskave«. Izrazili so mnenje, da bodo komisije brez predhodnega sodnega nadzora postale orodje za sistematično nadlegovanje političnih nasprotnikov, civilne družbe in novinarjev.

Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila, da novela zakona ponovno uvaja neustavne rešitve in znižuje standarde varstva človekovih pravic preiskovancev. Služba je kritizirala ukinitev sprotnega sodnega varstva, saj da je tožba po novem mogoča šele po končnem poročilu, kar preiskovance postavlja v slabši položaj. Ključna očitka sta tudi ukinitev suspenzivnega učinka, ki omogoča imenovanje komisije pred odločitvijo ustavnega sodišča, ter omejitev kroga upravičencev, ki lahko pred ustavnim sodiščem izpodbijajo akt o odreditvi parlamentarne preiskave.

Razpis referenduma Dan po sprejetju zakona, 27. maja 2026, je bila predstavljena pobuda za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma. Med prvopodpisniki so bili Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Igor Vidmar, Vlado Miheljak in Josip Rastko Močnik, nekdaj člani Odbora za varstvo človekovih pravic, civilnodružbene strukture, ki je delovala v času procesa proti četverici (JBTZ). Pobudniki so spremembe zakona kritizirali kot poseg v varovalke pred morebitno politično zlorabo parlamentarnih preiskav ter jih v javnosti označevali z izrazom »politična policija«. Pobudniki so do izteka roka za nadaljevanje postopka zbrali 13.369 podpisov (potrebnih jih je bilo najmanj 2.500) in jih Državnemu zboru predložili 2. junija 2026.

Po potrditvi pobude se je 10. junija 2026 začelo zbiranje 40 tisoč podpisov volivcev. Pobudniki so kampanjo vodili pod geslom »Proti politični policiji«, referendum so podprle tudi nekatere sindikalne centrale in Amnesty International Slovenije. V kampanjo so se vključili tudi posamezniki iz civilne družbe, Glas ljudstva ter javno prepoznavne osebnosti, med njimi igralci Jurij Zrnec, Klemen Janežič, Vid Valič in Jure Henigman. Prag je bil dosežen 7. julija, ko je bilo zbranih preko 42 tisoč podpisov, zbiranje pa se je formalno nadaljevalo do 14. julija. Zahteva je bila v Državni zbor vložena 21. julija s skupno 44.619 podpisi. Poslanci so razpis referenduma obravnavali na izredni seji, ki je potekala 23. julija 2026, za odlok o razpisu je glasovalo 57 poslancev, proti pa nihče, s čimer je bil referendum določen za nedeljo, 11. oktobra.

Referendumska kampanja Organizatorji kampanje V volilno kampanjo se je prijavilo 27 organizatorjev, od tega 12 pravnih oseb, dve fizični osebi in 13 političnih strank. Od slednjih so se prijavile vse parlamentarne stranke (osem), z izjemo stranke Resni.ca, ter pet zunajparlamentarnih strank.

Podporniki Politične stranke: SDS, NSi, Demokrati, SLS, FOKUS, Nova socialdemokracija Pravne osebe: Zavod za zaščito žrtev zlorabe parlamentarne preiskave v mandatu 2022–2026

Nasprotniki Politične stranke: Svoboda, SD, Levica, Prerod, Pirati, Mi, socialisti!, Nič od tega Pravne osebe: Društvo Amnesty International Slovenije, Danes je nov dan, CNVOS – Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Društvo novinarjev Slovenije, Focus društvo za sonaraven razvoj, Inštitut 8. marec, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Umanotera – slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Zasuk – sindikat za ustvarjalnost in kulturo, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Zavod za produkcijo in promocijo elektronske glasbe PLC Fizične osebe: Jaša Jenull, Urška Klakočar Zupančič Javnomnenjske raziskave Datum Izvajalec VzorecZAPROTINe vem Vodstvo Vir21.–24. septemberMediana71636,928,834,3+8,11.–18. septemberRC IJEK61746,931,022,1+15,9

Predvolilne oddaje DatumČasMedijProgramVoditeljNaslovGostiVir Zagovorniki NasprotnikiČetrtek1. oktober20.05RTV SlovenijaTV SLO 1Tanja GobecReferendum o parlamentarni preiskaviTBATBASreda20.00Nova24TVNova24TVAleksander RantSoočenje: Referendum o parlamentarni preiskaviJanez Žakelj (NSi)Andrej Poglajen (SDS)Barbara L. Šega (Demokrati)Miran Videtič ()/Četrtek6.00Info360platforme za podkasteNenad Glücks»Politična policija« ali zavajanje javnosti?Aleksander Reberšek (NSi)Andrej Poglajen (SDS)Mojca Šetinc Pašek (SD)Boštjan Lindav

Sklici

Zunanje povezave 
Besedilo zakona
 Kategorija:2026 v politiki Kategorija:2026 v Sloveniji Kategorija:Referendumi v Sloveniji