Stolnica Marijinega vnebovzetja (tudi Nova stolnica v Plasencii, ) je rimskokatoliška stolnica v Plasencii v Estremaduri v Španiji.

Zgodovina Gradnja se je začela leta 1498 in je bila prekinjena leta 1578, nato pa so bila dela ustavljena. Gradnjo so nadaljevali v 18. stoletju, a je na koncu ostala nedokončana. Pri gradnji je sodelovalo več arhitektov, ki veljajo za najboljše svojega časa, med njimi Juan de Álava, Francisco de Colonia in Enrique Egas, ki je izdelal prvotni načrt stolnice. Med drugimi arhitekti, ki so pustili svoj pečat, so Alonso de Covarrubias, Pedro de Ezquerra, Pedro de Ibarra, Rodrigo Gil de Hontañón in Diego de Siloé.

Stolnica je sestavljena iz dveh stavb: stare (), posvečene svetemu Pavlu, in nove (). Gradnja se je začela v 13. stoletju v pretežno romanskem slogu. Nova cerkev iz 15. stoletja je bila zgrajena v gotskem arhitekturnem slogu z visokimi stropi. Glavni retabel je bil zgrajen v 17. stoletju, izrezljal ga je Gregorio Fernández in poslikal Francisco Ricci. Kori so nežno izrezljani. V stari cerkvi je danes muzej stolnice.Spain Tourism office, information on church.

Značilnosti Fasade thumb|left|Stranska fasada nove katedrale v Plasencii, pripisana Diegu de Siloéju

Ima dve renesančni fasadi v platerescu. Glavna fasada je delo Juana de Álave, ki jo je dokončal leta 1558. Razdeljena je na štiri dele in pet lokov, ki tvorijo pravi kamniti oltar. Kipi manjkajo, saj niso bili nikoli izklesani. Delo je verjetno začel Juan de Álava, končal pa Gil de Hontañón, ki je ustvaril zgornji del, vrh in zvonike.

Druga fasada datira med letoma 1538 in 1548 in se tradicionalno pripisuje Diegu de Siloéju.

Oboki Notranjost ima tri ladje, vse enako visoke (26 metrov), kar je v nasprotju s takratnim običajem. Ima tudi odprt transept z rebrastim obokom.

Ti visoki oboki ležijo na snopih stebrov, katerih rebra se ne začnejo od kapitelov, temveč od samih baz, se razvejajo med oboki in tako ustvarjajo učinek velike lepote, edinstven na svetu.

Oltarji Retabel ali glavni oltar, v baročnem slogu, izvira iz 17. stoletja. Okrašuje ga polikromirana lesena rezbarija Gregoria Fernándeza, ustvarjena s tehniko estofado. Vključuje tudi slike Francisca Rizija, kot sta Oznanjenje in Poklon pastirjev, pa tudi Poklon Treh kraljev Luisa Fernándeza in Obrezovanje Matea Gallarda. V tabernaklju je gotska podoba Gospe od tabernaklja iz 12. stoletja. Izvirnik, izdelan iz lesa, prevlečenega s srebrom, je na ogled v stolničnem muzeju. Gradnjo glavnega oltarja je sprva financiral škof Pedro González de Acevedo (Torremormojón, Palencia, 28. oktober 1534 – Plasencia, Cáceres, 20. november 1609), polikromijo oltarja in poslikanih platen pa je naročil škof Diego de Arce y Reinoso (Zalamea de la Serena, Badajoz, 25. april 1587 – Madrid, 20. junij 1665).https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2701316

Stranski oltarji so v baročnem slogu, oltar Marije Vnebovzete pa je delo bratov Alberta in Joaquína Churriguere.

Zelo blizu glavnega oltarja je grobnica škofa Ponceja de Leóna, ki počiva v veličastnem panteonu Matea Sáncheza de Villaviciose iz Granade, na njej pa je moleči kip škofa.

Kor Korna pregrada je izdelana iz kovanega železa v platereskem slogu in se pripisuje Juanu Bautisti Celmi. Dokončana je bila leta 1604 in pozlačena leta 1763. Kronana je s podobo Blažene Device Marije in v njej so čudovite korne klopi, ki so bile prej v Stari stolnici.

Klopi so v ekstravagantnem gotskem slogu, delo Rodriga Alemána. Izdelane so iz orehovega lesa, izstopa pa škofovski stol, ki stoji na sredini in še dve klopi na obeh straneh, posvečeni katoliškima monarhoma. Na zgornjem koru je 41 klopi, na spodnjem pa 26, vse so okrašene z reliefi. Teme reliefov in rezbarij so izjemno raznolike: verske, posvetne, mitološke, mejijo na obscesno, satirične, skatološke, žanrski prizori, fantastične ... Korne klopi so okrašene z grbi, vsaka klop pa je okrašena z intarzijami. Delo je bilo končano v začetku 16. stoletja.

Orgle Orgle je zgradil Casai Elezgaray in so v plateresknem slogu, ki prehaja v barok.

Galerija

Sklici

Zunanje povezave

Kategorija:Stolnice v Španiji Kategorija:Romanska arhitektura v Španiji Kategorija:Gotska arhitektura v Španiji