Območja svetovne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) so kraji, pomembni za kulturno ali naravno dediščino, kot je opisano v Konvenciji UNESCO o svetovni dediščini, ustanovljeni leta 1972. Kulturna dediščina je sestavljena iz spomenikov (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupin stavb in območij (vključno z arheološkimi najdišči). Naravna dediščina je sestavljena iz naravnih značilnosti (fizikalne in biološke formacije), geoloških in fiziografskih formacij (vključno z habitati ogroženih vrst živali in rastlin) ter naravnih območij, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja narave ali naravnih lepot.
Libija je konvencijo sprejela 13. oktobra 1978. V Libiji je pet območij svetovne dediščine, tri pa so na začasnem seznamu.
Prva tri območja v Libiji so bila na seznam dodana leta 1982, najnovejše pa leta 1986. Vseh pet je uvrščenih na seznam kulturnih območij. Leta 2016 je bilo vseh pet območij uvrščenih na Seznam svetovne dediščine v nevarnosti zaradi nestabilnosti, ki jo je povzročila libijska državljanska vojna. Leta 2025 je bil Ghadames zaradi obsežnih obnovitvenih prizadevanj lokalnih oblasti in drugih partnerjev umaknjen s seznama ogroženih območij.
Območja svetovne dediščine UNESCO uvršča območja pod deset kriterijev; vsak vpis mora izpolnjevati vsaj eno od meril. Kriteriji od i do vi so kulturni, od vii do x pa naravni.
+ Ime Slika Lokacija (okrožje) Leto vpisa Kriterij OpisArheološko najdišče Leptis Magna Murqub 1982 183; iii, v vi (kulturno) Leptis Magna, ustanovljena kot feničansko naselje, je leta 46 pr. n. št. prišla pod rimsko oblast. To je bil rojstni kraj Septimija Severa. Ko je leta 193 postal rimski cesar, je mesto obnovil in razširil, zaradi česar je postalo eno najlepših mest rimskega sveta. Je eden najboljših primerov rimskega urbanističnega načrtovanja. V 4. stoletju so ga izropali, ponovno osvojili Bizantinci in ga po arabski invaziji zapustili. Na sliki so ruševine rimskega gledališča.Arheološko najdišče Sabrata Zavija 1982 184; iii (kulturno) Ustanovljena kot feničansko trgovsko središče, je postala del kraljestva Masinisa. Sabrata je bila leta 46 pr. n. št. vključena v rimsko provinco Afriko. Razcvetela je v 2. in 3. stoletju, v teh časih so bili zgrajeni številni spomeniki, vključno z gledališčem s tremi nadstropji stebrov (na sliki). Propad mesta se je začel v 4. stoletju z zmanjšanjem regionalne trgovine. Leta 455 so mesto osvojili Vandali. Kasneje je doživelo še eno stabilno obdobje pod Bizantinci, pred arabskimi vdori med 7. in 11. stoletjem. Po arabskih vdorih je bilo dokončno zapuščeno.Arheološko najdišče Kirena Jabal al Akhdar 1982 190; ii, iii, vi (kulturno) Kirena je bila ustanovljena kot grška kolonija Tera leta 631 pr. n. št. Bila je pomembno mesto helenističnega in kasneje rimskega sveta. Med judovskim uporom leta 116 n. št. je bila močno poškodovana in obnovljena pod Hadrijanom. Njen propad se je začel z močnim potresom in cunamijem na Kreti leta 365, ki sta mesto opustošila. Med spomeniki v mestu so grški templji iz 6. in 7. stoletja pr. n. št., rimske kopeli, grško gledališče, preurejeno v rimsko, in rimski forum. Na sliki je Zevsov tempelj.Najdišča skalne umetnosti v Tadrart Akakusu Ghat 1985 287; v (kulturno) Skalne poslikave in gravure v gorovju Acacus so nastale med letoma 12.000 pr. n. št. in 100 n. št. Lahko jih razdelimo na ločene faze z različnimi motivi in umetniškimi slogi. Te faze odražajo spremembe lokalnega podnebja, flore, favne in načina življenja med in po afriškem vlažnem obdobju (12.000 pr. n. št. do 8000 pr. n. št.). Najstarejše poslikave prikazujejo velike sesalce savane, kot so žirafe in sloni, medtem ko se kasnejše poslikave osredotočajo na črede goveda, konj in dromedarskih kamel puščavskega podnebja.Staro mesto Ghadamès Nalut 1986 362; v (kulturno) Oazno mesto Ghadamès je eno najstarejših in najpomembnejših mest v Sahari. Naseljeno je bilo vsaj od konca 1. tisočletja pred našim štetjem in je služilo kot središče transsaharske trgovske mreže. Mesto je razvilo svoj edinstven arhitekturni slog, prilagojen ostremu puščavskemu podnebju. Tipična značilnost je večnadstropne hiše: pritličje je namenjeno skladiščem, naslednje nadstropje je bivalni prostor, odprte terase pa so namenjene ženskam. Ghadamès ima vzdevek Biser puščave iz arabskih virov. Leta 2016 je bil zaradi državljanskih spopadov, požarov in hudourniškega deževja uvrščen na seznam svetovne dediščine, ki je v nevarnosti. Leta 2025 ga UNESCO zaradi obsežnih obnovitvenih prizadevanj lokalnih oblasti in več partnerjev ni več štel za ogroženo.
Poskusni seznam Poleg območij, vpisanih na Seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam poskusnih območij, ki jih lahko upoštevajo za nominacijo. Nominacije za Seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bilo območje že prej uvrščeno na poskusni seznam. Libya has three properties on its tentative list.
+ Ime Slika Lokacija (regija) Leto vpisa Kriterij OpisArheološko najdišče Ghirza Misrata 2020 ii, iii (kulturno) Naselje Ghirza je bilo del južne meje rimskega cesarstva, Limes Tripolitanus, kot ga je organiziral cesar Septimij Sever okoli leta 200 n. št. Ostanki naselja so dobro ohranjeni, ohranili so se civilne stavdbe in številni spomeniki. Ghirza ponazarja prilagajanje rimskih inženirskih pristopov lokalnemu okolju, kot je upravljanje z vodo. Najdbe v dveh obsežnih nekropolah kažejo na dinamično kulturno izmenjavo med Rimljani in lokalnim prebivalstvom.Arheološko najdišče Ptolomaida Marj 2020 ii, iii, iv (kulturno) Ptolomaida je bila ustanovljena kot grška kolonija v 7. stoletju pred našim štetjem. Bila je eno od petih mest, ki so tvorila Pentapolis v Cirenaiki. Razcvetela se je v helenističnem in kasneje rimskem obdobju ter v 4. stoletju presegla Kireno, ki so jo poškodovali potresi. Bila je tudi pomembna zgodnjekrščanska škofija. Naseljena je bila vse do 14. stoletja. Ostanki mesta dokumentirajo sobivanje različnih ver in kultur. Ohranjeni so spomeniki iz različnih časovnih obdobij. Pomembna znamenitost je helenistični stolp-grobnica.Jama Haua Fteah Derna 2020 ii, iii, iv (kulturno) Jama je arheološko najdišče s 14 metrov globokim zapisom, ki sega več kot 150.000 let. Vključuje sledi naseljevanja anatomsko sodobnih ljudi, orodja iz kamnitih lupinic iz srednjega paleolitika, kamnita rezila iz zgornjega paleolitika in kaže dokaze o prehodu na kmetijstvo pred 10.000–7000 leti. Zagotavlja tudi zapis o podnebju v regiji, vključno z obdobji vlažnega medledenega podnebja ('zelena Sahara'), ki je ljudem omogočalo prečkanje današnje puščave.
Sklici
Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Libiji Libija