Pokrajina Petén je geografska podregija majevskega nižavja, ki leži predvsem v severni Gvatemali (v departmaju El Petén) in sega v zvezno državo Campeche na jugovzhodu Mehike.
V poznem predklasičnem in klasičnem obdobju predkolumbovske mezoameriške kronologije so cvetela številna pomembna središča majevske civilizacije, kot sta Tikal in Calakmul. Razvil se je značilen slog majevske arhitekture in napisov, imenovan slog Petén. Na tem območju sta tudi arheološki najdišči La Sufricaya in Holmul.
Zgodovina
Do prve polovice 1. tisočletja pr. n. št. sta bili območji Petén in kotlina Mirador že dobro razviti, s številnimi monumentalnimi najdišči in mesti majevske civilizacije. Pomembna majevska najdišča iz tega predklasičnega obdobja mezoameriške kronologije v kotlini Mirador vključujejo Nakbé, El Mirador, Naachtun, San Bartolo in Cival.
Klasično obdobje
Kasneje je Petén postal središče majevskega klasičnega obdobja (pribl. 200–900 n. št.). Ocenjujejo, da je v času največjega razcveta okoli leta 750 v pokrajini Petén živelo več milijonov ljudi, s čimer je bila to ena najgosteje poseljenih regij na svetu v tistem času. Na nekaterih območjih je gostota prebivalstva predvidoma znašala približno 2000 ljudi na km². Mezoameriško kmetijstvo je bilo zelo obsežno; obstajajo dokazi, da je bila zemlja izčrpana zaradi netrajnostnega, prekomernega kmetovanja, kar je povzročilo lakoto, ki je bila pomemben dejavnik pri propadu držav klasičnih Majev na tem območju. Ocenjujejo, da se je število prebivalcev med sredino 9. in sredino 10. stoletja zmanjšalo za dve tretjini.
Arheološka najdišča Arheološka najdišča v pokrajini Petén ohranjajo pomembne ostanke kulture klasičnih Majev, kot so:
Ob reki Holmul: Tikal, Holmul, Calakmul, Uaxactún, Nakum, Naranjo, La Sufricaya Ob reki Usumacinta: Machaquilá, Piedras Negras, Altar de Sacrificios Ob reki San Pedro Mártir: Waka' (prej El Perú) Na območju Petexbatún: Ceibal in Aguateca Ob reki La Pasión: Cancuén Ob jezeru Yaxha: Topoxté in Yaxhá
Narodni park Tikal je eno redkih območij, ki so bila uvrščena na seznam svetovne dediščine tako zaradi arheološkega pomena kot zaradi biotske raznovrstnosti. V Tikalu so odkrili na tisoče gomil, na katerih so nekoč stale hiše vernikov in delavcev.Heider, K. (2014). Tikal. San Francisco: California, USA : Kanopy Streaming. http://library.simmons.edu/record=b2156058~S0.
Špansko kolonialno obdobje Po propadu klasičnega obdobja je število prebivalcev na tem območju še naprej drastično upadalo, zlasti po tem, ko so evropski raziskovalci s seboj prinesli črne koze. Epidemija črnih koz je izbruhnila okoli leta 1519 ali 1520, torej nekaj let preden so regijo obiskali prvi Evropejci. Hernán Cortés je v letih 1524–1525 vodil prvo odpravo, ki je prečkala pokrajinoo Petén; poročal je, da so regijo večinoma sestavljale majhne naselbine, ločene z gostim gozdom, edino večje naseljeno mesto, ki so ga opazili, pa je bil Tayasal.
Po Cortésu so si španski kolonizatorji več generacij prizadevali osvojiti pokrajino Petén – izvedli so številne poskuse, predvsem iz smeri Belizeja in Alte Verapaz –, dokler odprava iz Jukatana, Belizeja in Cobána (v Alti Verapaz) ni bila uspešna pri osvojitvi zadnjih neodvisnih majevskih državnih tvorb okoli leta 1697. Med njimi so bili Zacpeten (prestolnica Majev ljudstva Kowoj), središče Majev Itza – Tayasal – ter druga mesta v okolici jezera Petén Itza, kot sta Quexil (sodobno špansko ime; v majevščini: Ek'ixil) in Yalain.
Na mestu Tayasal je bilo ustanovljeno špansko mesto Flores, vendar je to območje ostalo osamljeno in odročno tako v času kolonialnega podkraljestva Nova Španija kot po osamosvojitvi Mehike. Ko je gvatemalski predsednik Rafael Carrera v 1840-ih v Flores poslal manjšo vojaško enoto, da bi območje priključil Gvatemali, sta se vladi Mehike in zvezne države Jukatan odločili, da se za pokrajino Petén ne splača boriti.
Sklici
Kategorija:Mezoamerika Kategorija:Geografija Gvatemale Kategorija:Geografija Mehike