Območja svetovne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) so kraji, pomembni za kulturno ali naravno dediščino, kot je opredeljeno v Unescovi Konvenciji o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, sprejeti leta 1972. Kulturna dediščina vključuje spomenike (kot so arhitekturne stvaritve, monumentalne skulpture ali napisi), skupine stavb in območja (vključno z arheološkimi najdišči). Kot naravna dediščina so opredeljeni naravni pojavi (ki jih sestavljajo fizične in biološke tvorbe), geološke in fiziografske tvorbe (vključno s habitati ogroženih živalskih in rastlinskih vrst) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja narave ali naravnih lepot.
Republika Gvatemala je konvencijo sprejela 16. januarja 1979, s čimer so njena zgodovinska območja postala primerna za uvrstitev na seznam. Leta 2023 je imela Gvatemala štiri območja svetovne dediščine; zadnje med njimi, Takalik Abaj, je bilo na seznam vpisano leta 2023. Gvatemala je bila enkrat članica Odbora za svetovno dediščino, in sicer v obdobju 2017–2021.
Območja svetovne dediščine UNESCO uvršča območja na seznam na podlagi desetih meril; vsako območje mora izpolnjevati vsaj eno od njih. Merila od i do vi so kulturna, merila od vii do x pa naravna.
+ Ime Slika Lokacija (departma) Leto vpisa UNESCO kriterij Opis Narodni park TikalPetén 197964; i, iii, iv, ix, x (mmešano)V osrčju džungle, obdanem z bujnim rastjem, leži eno od pomembnih središč majevske civilizacije, ki je bilo naseljeno od 6. stoletja pr. n. št. do 10. stoletja n. št. Obredno središče vključuje veličastne templje in palače ter javne trge, do katerih vodijo klančine. Po okoliški pokrajini so raztreseni ostanki bivališč. Text was copied from this source, which is available under a Creative Commons Attribution 3.0 IGO (CC BY 3.0 IGO) license.Antigua GvatemalaSacatepéquez197965; ii, iii, iv (kulturno)Antigua, prestolnica Generalne kapitanije Gvatemala, je bila ustanovljena v začetku 16. stoletja. Mesto, zgrajeno na nadmorski višini 1500 metrov na območju, ki ga pogosto prizadenejo potresi, je leta 1773 v potresu utrpelo hudo škodo, vendar so njegovi glavni spomeniki ohranjeni v obliki ruševin. V manj kot treh stoletjih je mesto, zasnovano po vzorcu mreže ulic po navdihu italijanske renesanse, dobilo številne izjemne spomenike. Text was copied from this source, which is available under a Creative Commons Attribution 3.0 IGO (CC BY 3.0 IGO) license.Arheološki park in ruševine QuiriguáIzabal1981149; i, ii, iv (kulturno)Quiriguá, naseljena že od 2. stoletja n. št., je v času vladavine vladarja Cauac Skyja (723–784) postala prestolnica avtonomne in cvetoče države. Njeni ostanki vključujejo izjemne spomenike iz 8. stoletja ter impresivno zbirko vklesanih stel in reliefno okrašenih koledarjev, ki predstavljajo ključen vir za preučevanje majevske civilizacije. Text was copied from this source, which is available under a Creative Commons Attribution 3.0 IGO (CC BY 3.0 IGO) license.Narodni arheološki park Tak’alik Ab’ajRetalhuleu20231663; ii, iii (kulturno)Tak’alik Ab’aj je arheološko najdišče na pacifiški obali Gvatemale. Njegova 1700-letna zgodovina zajema obdobje prehoda od olmeške civilizacije k nastanku zgodnje majevske kulture. Tak’alik Ab’aj je imel pri tem prehodu ključno vlogo, deloma zato, ker je bil pomembna točka na trgovski poti na dolge razdalje, ki je povezovala Tehuantepeško ožino v današnji Mehiki z današnjim Salvadorjem. Ob tej poti so se intenzivno izmenjevale ideje in navade. Sveti prostori in zgradbe so bili zasnovani v skladu s kozmološkimi načeli; najdemo pa tudi inovativne sisteme za upravljanje z vodo, keramiko in umetnost obdelave kamna. Še danes različne skupine staroselcev to najdišče štejejo za sveti kraj in ga obiskujejo zaradi opravljanja obredov. Text was copied from this source, which is available under a Creative Commons Attribution 3.0 IGO (CC BY 3.0 IGO) license.
Poskusni seznam Poleg območij, vpisanih na Seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam potencialnih območij, ki jih nameravajo predlagati za vpis. Predlogi za vpis na Seznam svetovne dediščine se sprejmejo le, če je bilo območje predhodno uvrščeno na okvirni seznam. Gvatemala ima na svojem okvirnem seznamu dvaindvajset območij.