Palača generalnih kapitanov je velika stavba na osrednjem trgu v mestu Antigua Gvatemala. V njej so sedeži Gvatemalskega turističnega inštituta, Turističnega združenja Antigua, nacionalne policije in uprave departmaja Sacatepéquez. V stavbi deluje tudi Nacionalni muzej gvatemalske umetnosti.
Zgodovina V jugovzhodnem kotu osrednjega trga (Central Plaza) stoji prva dvonadstropna stavba, zgrajena leta 1558. Imela je lesena tla in oboke, ki so podpirali celotno konstrukcijo. Iz te stavbe se je upravljalo Generalno kapitanijo Gvatemala; v njej so delovali vsi vladni, upravni in vojaški uradi. Življenje generalnega kapitana je bilo polno razkošja zanj, njegovo družino in prijatelje. Gradnja rezidence generalnega kapitana in članov Kraljeve avdience (Real Audiencia) se je začela leta 1558. V stavbi so bili nastanjeni tudi kraljevi davčni urad, zapor, vojaški štab, hlevi in skladišča.
Do leta 1678 je bila palača generalnega kapitana že dvonadstropna stavba z lesenim glavnim vhodom in stebri.
Potresi San Miguel Potres San Miguel je močno prizadel mesto Santiago de los Caballeros; kraljeva palača je utrpela škodo na prostorih in stenah. Potres je oblasti spodbudil k razmišljanju o preselitvi mesta na novo lokacijo, ki bi bila manj izpostavljena potresom, vendar so prebivalci temu ukrepu odločno nasprotovali in celo vdrli v palačo, da bi izrazili svoje nestrinjanje. Mesto se ni preselilo, za vzpostavitev miru pa je bilo potrebnih precej vojaških sil. Diego de Porres, mestni mojster gradnje, je saniral škodo na palači in dela zaključil do leta 1720, čeprav je kasneje izvedel še nekaj izboljšav, ki so trajale do leta 1736.
Potres San Casimiro Potresi San Casimiro, ki so leta 1751 prizadeli mesto Santiago de los Caballeros de Guatemala, so ponovno poškodovali palačo. Njena fasada in nadstropja so bili uničeni, vendar so ohranjeni temelji omogočili obnovo, ki se je začela leta 1755 in končala leta 1764. Toda narava je ponovno udarila, ko je mesto leta 1773 stresel potres. Ob preselitvi mesta v dolino Ermita so načrtovali prenos stebrov stavbe, vendar to ni bilo mogoče, saj so bili pretežki.
Potres Santa Marta
29. julija 1773, na god svete Marte iz Betanije, je mesto Santiago de los Caballeros okoli 15. ure prizadel zelo močan potres. Uro pozneje je mesto znova stresel še silovitejši potresni sunek, ki je trajal približno minuto in se je zgodil sredi močne nevihte; uničil je cerkve, vladne stavbe in zasebne hiše. Prekinil je tudi oskrbo z vodo in hrano, saj so domorodci, ki so mesto oskrbovali z dobrinami, pobegnili v gore.
2. in 4. avgusta je generalni kapitan Martín de Mayorga vodil »splošna srečanja« z lokalnimi oblastmi, vključno z nadškofom Pedrom Cortésom y Larrazom, kreolskimi člani mestnega sveta in predstavniki redovniške duhovščine. Sklenili so, da bodo kralja Karla III. in Svet za Indije (Consejo de Indias) obvestili o uničenju in morebitni selitvi mesta v sosednjo dolino La Ermita, ki ni bila tako blizu vulkanov; ti so takrat veljali za krivce za uničenje mesta.
13. decembra 1773 sta območje znova prizadela dva močna potresa, kar je okrepilo stališče skupine, ki se je zavzemala za selitev na drugo lokacijo. Leta 1774 je Svet za Indije sprejel odločitev o statusu mesta in odobril selitev v dolino La Ermita. Za usklajevanje selitve je bil med letoma 1779 in 1783 zadolžen Matías de Gálvez.
Škoda, ki jo je povzročil sam potres, je bila verjetno resna, a ne tako uničujoča kot posledice opustitve mesta. 16. januarja 1775 je mojster gradnje Bernardo Ramirez na podlagi uradnega odloka začel odstranjevati ves ponovno uporabljiv gradbeni material iz porušenih stavb in ga premeščati v novo prestolnico. Posledično je palača ostala brez vrat, oken, balkonov, okrasnih elementov in druge opreme.
Po preselitvi prestolnice v La Ermito
Mesto je v 19. stoletju ostalo precej zapuščeno, zato je gvatemalski nadškof preostale dele samostanov in cerkva prodal zasebnikom. Nekatere družine so se vrnile v Antiguo in se tam ponovno naselile, zato je bilo sčasoma treba v mestu vzpostaviti določeno obliko oblasti, ki je za svoje delovanje uporabljala nekatere stare stavbe. Proti koncu 19. stoletja so obnovili staro fasado palače z uporabo kamnitih stebrov, ki so skoraj sto let ležali v provizoričnih skladiščih pred palačo, na južnem delu Osrednjega trga.] Po teh delih so ponovno odprli manj poškodovane dele: zapor in vladne urade.
4. februarja 1976 je Gvatemalo ponovno prizadel močan potres z magnitudo 7,5 po Richterjevi lestvici, ki je uničil večino državne infrastrukture in močno poškodoval palačo. Vzhodno fasado so morali porušiti. Leta 1979 je UNESCO palačo skupaj s preostalim delom mesta Antigua Gvatemala razglasil za območje svetovne dediščine.
Galerija
Sklici
Literatura
Zunanje povezave
Kategorija:Antigua Gvatemala Kategorija:Palače v Gvatemali Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1764 Kategorija:Španska arhitektura