Suvereni svet Asturije in Leona (, ) je bila samooklicana nepriznana država v španski državljanski vojni, ki so jo razglasili republikanci 6. septembra 1936. 20. oktobra 1937 so nacionalistične vojske poznejšega španskega diktatorja Francisca Franca odpravile državo. Predsednik države je bil rudarsko-sindikalni voditelj Belarmino Tomás. Prestolnica je bila v Gijónu.
Ozadje 1934 je v prestolnici Asturije v Oviedu izbruhnila revolucija, ker so bila socialistična delavska gibanja zelo dejavna na tem območju, ki je bilo že takrat dobro industrializirano v Španiji. V državljanski vojni so republikanci obvladovali Asturijo in Kantabrijo, medtem ko so Galicijo, Leon in Leon obvladovali nacionalisti. V juniju 1937 so nacionalisti odpravili odpor republikancev tudi v Baskiji. Zaradi tega sta bili Asturija in Kantabrija odrezani od drugih republikanskih območij.
Lokalne republikanske sile so morale rešiti pomanjkanje živeža, izdajo denarja in proizvodnjo vojnih materialov. 1936 so ustanovili anarhistični odbor v Gijónu pod vodstvom Segunda Blanca, ki je bil odgovoren za vojno industrijo, promet, oskrbo in zdravstvo, medtem ko so socialisti v Sami (občina Langreo) ustanovili svojo frakcijo pod vodstvom Ramóna Gonzáleza Peñe.
Zgodovina 6. septembra 1936 so socialisti in anarhisti dogovorili o sodelovanju, da zastopajo republikanske organe. Tudi vlada republike je priznala Suvereni svet Asturije in Leona kot avtonomno entiteto. Voditelji so 23. decembra 1936 uradno razglasili samostojnost, ko so nacionalisti zavzeli kantabrijsko prestolnico Santander. Čeprav je bil korak bolj simboličen in tudi obupan, ker niso imeli asturijski republikanci druge možnosti izražati upor proti Francovi oblasti, saj je bila že Asturija popolnoma izolirana.
Suvereni svet je le delno obvladoval Asturijo (Oviedo so namreč zasedli nacionalisti, ki so vkorakali iz Galicije). Tudi ni bila razširjen njegov nadzor na provinco Leon.
Ker republikanci v Asturiji niso dobili dovolj denarja od vlade, so izdali svojo valuto. Ni bilo soglasja med politiki sveta, ker so nekateri kot Rafael Fernández Álvarez nasprotovali osamosvojitvi, medtem ko so to drugi kot Tomás in Blanco podpirali. Sčasoma je suvereni svet naletel tudi na republikansko vlado, ki ni omogočala, da se obrne na Društvo narodov.
Napetost se je povečala v Gijónu, ko je prišlo skoraj sto tisoč beguncev iz Kantabrije in Baskije, ki so ju nacioanlisti zasedli.
Republikanska vlada ni mogla ali ni hotela podpirati Suverenega sveta zoper Francove vojske, le v zadnjem trenutku so poslali enote na pomoč, ko so nacionalisti 20. oktobra 1937 zavzeli Gijón. Istega dne do pozne noči je trajala zadnja seja Suverenega sveta.
Republikanski mediji so presojali republikansko vlado, ker ni naredila ničesar za Severno fronto in zapustila Suvereni svet.
V Gijónu so še danes ponosni na Suvereni svet, ki ga imajo za trdnjavo proti Francovemu nasilju.
Sklici
Literatura
Kategorija:Asturija Kategorija:Španska državljanska vojna Kategorija:Zgodovina Španije Kategorija:Bivše nepriznane države