Kamarški konj ali ; ) je tradicionalna francoska pasma delovnih konj, avtohtona na območju Camargue v južni Franciji. Njegov izvor ni znan. Ti majhni konji že stoletja, morda celo tisočletja,Caroline Davis (1998) The kingdom of the horse: a comprehensive guide to the horse and the major breeds. New York: Howell Book House. p.65 živijo v divjini v surovem okolju močvirij in mokrišč v delti Rone, ki obsega dele departmajev Gard in Bouches-du-Rhône. Tam so razvili vzdržljivost, trpežnost in gibčnost, po katerih so znani danes. Tradicionalno živijo v poldivjih razmerah na močvirnatih tleh te regije. Konj pasme camargue je tradicionalna jahalna žival gardianov – camargueških jezdecev, ki pasejo črne bike pasme camargue, namenjene za courses camarguaises (tradicionalne camarguške bikoborbe) v južni Franciji.

Zgodovina Nekateri raziskovalci menijo, da pasma camargue izvira iz konja tipa solutré, katerega obstoj se domneva na podlagi arheoloških najdb v Burgundiji. Konje camargue so cenili keltski in rimski osvajalci, ki so vdrli na Iberski polotok.Bonnie L. Hendricks (). International Encyclopedia of Horse Breeds. University of Oklahoma Press. p. 96. Njihov rodovnik je tesno povezan z iberskimi konji, zlasti s tistimi iz severnega dela polotoka.

Leta 1964 je bilo ustanovljeno združenje rejcev te pasme, Association des Eleveurs de Chevaux de Race Camargue.Origine de l'association (in French). Association des Eleveurs de Chevaux de Race Camargue. Accessed December 2023. Da bi ohranili standarde in čistost pasme, je francoska vlada leta 1976 določila pasemske standarde in začela registrirati glavne rejce kamarških konj. Leta 1978 so vzpostavili rodovniško knjigo pasme. Za registracijo morajo biti žrebeta skotena na prostem; kot dokaz o poreklu morajo biti opažena pri sesanju pri registrirani kobili. Žrebeta, skotena znotraj določenega območja Camargue, so registrirana kot (v območju izvora), tista, skotena drugje, pa kot (izven območja izvora). Imajo težke, oglate glave, značilne za primitivne pasme konj, vendar je opazen tudi vpliv krvi arabskih, berberskih in angleških polnokrvnih konj. Za konje skrbijo gardiani (pastirji); konje vsako leto zberejo zaradi zdravstvenih pregledov, žigosanja in kastracije neustreznih živali.

Status ohranjenosti Kamarške pasme je bil v bazi DAD-IS leta 2023 opredeljen kot »ni ogrožena«; to temelji na podatkih o populaciji v Franciji iz leta 2018, ki je štela nekaj več kot 14.500 glav, vključno z več kot 7100 plemenskimi kobilami in skoraj 1800 žrebci. Ti podatki se močno razlikujejo od podatkov organizacije Haras Nationaux, ki za leto 2018 poroča o 200 aktivnih žrebcih in 929 kobilah, vključenih v pripust.

Populacija je skoncentrirana v južni Franciji. Od nekaj več kot 600 žrebet, skotenih in registriranih leta 2017, jih je bilo skoraj 50 % v regiji Oksitanija, več kot 40 % pa v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala; od preostalih 7 % jih je bila približno polovica skotenih v regiji Auvergne-Rhône-Alpes. Manjše populacije so prisotne tudi v Nemčiji, na Švedskem in v Združenem kraljestvu.Transboundary breed: Camargue. Domestic Animal Diversity Information System of the Food and Agriculture Organization of the United Nations. Accessed December 2023.

Pasmo kamarških konj so v 1970-ih naselili v delto reke Pad v Italiji, kjer pod imenom Cavallo del Delta velja za avtohtono pasmo.Norme tecniche del Registro Anagrafico delle razze equine ed asinine a limitata diffusione Associazione Italiana Allevatori (in Italian). Accessed September 2011. Leta 2011 je registrirana populacija štela 163 osebkov.Anagrafe equidi: Equidi per regione Anagrafe degli equidi (in Italian) Accessed September 2011.

Značilnosti

Konji pasme Camargue so vedno sivi. To pomeni, da imajo kot odrasli konji črno kožo pod belo dlako. Rodijo se s črno ali temno rjavo dlako, a med odraščanjem se v dlako vse bolj mešajo beli lasje, dokler ta ne postane povsem bela. Gre za majhne konje, ki v vihru običajno merijo od 135 do 150 centimetrov in tehtajo od 350 do 500 kg.[Association des Eleveurs de Chevaux de Race Camargue] (2010). Le Camargue (in French). Les Haras Nationaux. Accessed August 2011. Kljub majhnosti so dovolj močni, da nosijo odrasle ljudi. Veljajo za trpežne in inteligentne; imajo kratek vrat, globok prsni koš, kompaktno telo, močne okončine z dobro razvitimi sklepi ter bogato grivo in rep.

Glava ima številne podobnosti z glavo berberskega konja. Pogosto je težka, oglata in izrazita, z živahnimi, široko razmaknjenimi očmi, ravnim profilom, ploskim čelom in dobro izoblikovanimi ličnicami. Ušesa so majhna, kratka in široko razmaknjena. Čop na čelu je bogat. Pasma ima vrat srednje dolžine z bujno grivo. Prsni koš je globok in širok, ramena pa so močna in mišičasta. Vihar mora biti izražen, vendar ne pretirano. Konj pasme Camargue ima hrbet srednje dolžine, ki je dobro podprt, ter rahlo poševen in poln križ, dobro mišičast zadnji del in nizko nastavljen, poln rep. Ima dolge noge, ki so dobro sorazmerne, močne in trpežne, z velikimi koleni in skočnimi sklepi. Kopita so trda in odporna, s širokimi in velikimi podplati, prilagojenimi njihovemu prvotnemu močvirnatemu življenjskemu okolju.

Registracija Od leta 2003 obstajajo tri kategorije registracije za identifikacijo konj pasme Camargue: Camargue Konji, vpisani v rodovniško knjigo, ki so se skotili in bili identificirani na območju Camargue, so bili ožigosani pred odstavitvijo in izvirajo iz manade (majhna čreda s pol-divjim načinom reje). Območje izvora pasme je strogo opredeljeno in zajema 45 občin v departmajih Bouches-du-Rhône, Gard in Hérault. Camargue hors manade Konji, vpisani v rodovniško knjigo, ki so se skotili in bili identificirani na območju Camarguea ter ne izvirajo iz reje manade. Camargue hors berceau Konji, vpisani v rodovniško knjigo, ki so se skotili in bili identificirani zunaj območja Camarguea.

Na območju Camarguea je močno izražen regionalizem, zato se registracija konj obravnava podobno kot sistem zaščitene označbe porekla (*Appellation d'origine contrôlée).Jocelyne Bonnet, La fabrication des mythes: Une approche ethno-historique du cheval camarguais (ethnology thesis) Université Montpellier III (in French) "The fabrication of myths: an ethno-historic approach to the Camargue horse"

Terminologija

V provansalskem narečju obstaja posebna terminologija, ki se uporablja pri govoru o konjih pasme camargue:Pierre Macaire (). Saint-Gilles, Aigues-Mortes, Le Grau-du-Roi et la Camargue (in French). Series title: 'Au cours du Vidourle'. [Notre-Dame-de-Lourdes]: Le plein des sens. pp.56-57 Prevod Izraz v provansalščini Žrebec pasme Camargue Grignon ali grignoun Podivjan konj Rosso Enoletnik Court Dveletni konj Doublen Triletni konj Ternen Štiriletni konj Quatren Reja konj na območju Camarguea Cavalot Žigosanje živine na območju Camarguea Ferrade Pastir Gardian (oziroma gardianou za mlade vajence) Poldivja čreda samic in/ali žrebcev pasme Camargue Manade

Uporaba

Kamarški konj je tradicionalna jahalna žival gardianov (pastirjev iz regije Camargue). Uporabljajo ga za vodenje čred, zlasti goveda pasme camargue, pa tudi pri tekmovalnem jahanju v slogu camargue, pri tradicionalnih dogodkih, kot je abrivado (sprevod bikov in konjenikov), ki uvaja course camarguaise (tradicionalno igro z biki), ter pri številnih igrah gardianov.

Zaradi mirnega temperamenta, gibčnosti, inteligence in vzdržljivosti te konje uporabljajo tudi za konjeniške igre, dresuro in jahanje na dolge proge, ki v Franciji postaja vse bolj priljubljeno.

Upodobitev v filmu Te konje in njihovo regijo je leta 1953 predstavil otroški film Crin-Blanc. Kratki črno-beli film režiserja Alberta Lamorissea – ki je režiral tudi film Le ballon rouge (1956) – je leta 1953 prejel nagrado Prix Jean Vigo in veliko nagrado za kratki film na filmskem festivalu v Cannesu ter nagradi v Varšavi in ​​Rimu.John Wakeman (1987). World Film Directors: 1945-1985. New York: H.W. Wilson p.553. Leta 1960 je Denys Colomb Daunant, scenarist in igralec v filmu ++Crin-Blanc++, posnel dokumentarni film ++Le Songe des Chevaux Sauvages++ (Sanje o divjih konjih). Film, v katerem so nastopali konji pasme camargue in so bili uporabljeni počasni posnetki, je na mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu leta 1960 prejel nagrado »mali zlati medved« (Small Golden Berlin Bear).

Sklici

Zunanje povezave

Kategorija:Pasme konj