Próžnostni módul (tudi módul elástičnosti (predvsem v strojništvu) ali tudi Youngov módul [jángov ~]) je fizikalna količina, določena pri raztezanju in stiskanju teles kot razmerje med mehansko napetostjo (silo na enoto preseka) in relativnim raztezkom v Hookovem zakonu. Navadno ga označujemo s črko E. Izpeljana enota SI za prožnostni modul je N/mm² ali MPa.
Pri raztezanju se telo skrči v prečni smeri; razmerje med relativnim prečnim skrčkom in relativnim vzdolžnim podaljškom je Poissonovo število μ.
Pri vsestranskem stiskanju in pri strižni obremenitvi igrata stisljivostni modul K in strižni modul G podobno vlogo, kot jo ima prožnostni modul pri raztezanju in stiskanju.
Prožnostni modul, Poissonovo število in strižni modul povezuje zveza:
Tukaj je μ = 1/m. Prožnostni modul pa se izraža s stisljivostjo χ ali s stisljivostnim modulom in Poissonovim številom z zvezo:
Obratna vrednost prožnostnega modula je koeficient raztezanja α:
Prožnostni moduli nekaterih snovi in materialov
+ Približna vrednost prožnostnega modula nekaterih snovi in materialov snov/material prožnostni modul[N/mm²] diamant 1.172.150 karbidne trdine ~580.000 aluminijev oksid (safir) ~413.700 vzmetno jeklo 212.000 jeklo 210.000 jeklena litina 200.000 nodularna litina ~180.000 baker 125.000 broni ~117.215 siva litina ~100.000 medi ~90.000 zlato 81.000 kremenovo steklo 76.000 aluminij in Al-zlitine ~72.000 navadno steklo ~68.950 magnezij in Mg-zlitine ~39.000 beton ~25.000 sveža kost ~20.685 svinec 17.000 poliamid (PA 6) ~11.200 les ~10.000 vezan les ~6895 neojačana plastika, najlon ~1379 človeška mišica ~551,6 človeški hrustanec ~24,13 jajčna lupina ~7,58 kavčuk ~6,9
Kategorija:Mehanika