Silvester Domicelj, slovenski upravni pravnik, deželni glavar, * 30. december 1868, Zagorje na Pivki, † 3. november 1938, Ljubljana.

Življenje in delo Rodil se je 30. decembra 1868 v Zagorju na Pivki. Gimnazijo je dokončal v Ljubljani in izobraževanje nadaljeval s študijem prava v Gradcu, ki ga je tudi dokončal.

Leta 1893 se je zaposlil pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, a že takoj naslednje leto je službo zamenjal in se zaposlil v politični upravi na Kranjskem, kjer je delal pri okrajnemu glavarju v Radovljici. Leta 1896 je napredoval v vladnega koncipista. Med leti 1897 in 1900 pa je službo upravljal pri Ljubljanski deželni vladi, kjer je bil 1899 povišan v okrajnega komisarja, preden je bil leta 1901 premeščen v Logatec. Tam je počasi napredoval in leta 1906 postal vladni tajnik, leta 1907 pa je bil imenovan za vodjo okrajnega glavarstva v Postojni. 1908 je bil za eno leto premeščen na Okrajno glavarstvo v Ljubljani, naslednje leto pa v Črnomelj, kjer se je tudi ustalil in leta 1912 postal okrajni glavar. Leta 1917 se je zaradi bolezni začasno upokojil, a se po vojni ni več vrnil na delovno mesto. Življenje je nadaljeval v Gradcu, preden se je leta 1933 vrnil v Ljubljano, kjer je 3. novembra umrl.

Jezikoslovna dejavnost Bil je eden redkih slovenskih pravnikov, ki so se ukvarjali s slovenskim pravnim jezikom. Nasprotoval je ustaljeni praksi doslednega prevajanja terminov in iskal rešitve drugje. Načrtoval je sistem slovenske frazeologije, ki bi temeljil na psihologiji, vendar dela nikoli ni uresničil zaradi kronične želodčne bolezni. V 11. in 12. številki leta 1906 časopisa Slovenski pravnik je anonimno objavil razpravo Govor, psihologija, terminologija. To je karakteriološka študija, v kateri je želel odkriti razlike med slovenskim bolj objektivnim in nemškim bolj subjektivnim načinom mišljenja in govora ter zastavi tudi nov pogled na terminološko raziskovanje, v katerem predmet ne bi bil več le beseda, ampak tudi misel. Razprave nikoli ni dokončal, a je napisal še podoben članek »Über den Geist der slovenischen Sprache« skoraj 20 let pozneje (1924) v Gradcu.

Gledališče Bil je tudi velik ljubitelj dramatike, zlasti Shakespearja, in več let (1898–1906) deloval kot gledališki poročevalec za Slovenski narod. Ravno v njegovem prevodu je bila 1. januarja 1901 prvič na slovenskem odru, v ljubljanski Drami, uprizorjena drama Romeo in Julija. Recepcija ni bila pozitivna; v dnevnik Slovenec je že tri dni kasneje kritik napisal takole: »Že prevod slovenski sam je slab, ker je jezik po nekaterih mestih prav rokovnjaške barve. Igralci pa ga še hujše pokvarijo in spačijo s svojim ljubljanskim narečjem in izgovarjanjem.«

Sklici

Kategorija:Slovenski pravniki Kategorija:Diplomiranci Univerze v Gradcu