thumb|right|Elegeški napis Elegeški napis je napis Jenisejskih Kirgizov, ki ga je leta 1888 odkril J. R. Aspelin na levem bregu reke Elegest v Tuvi. Napis je bil postavljen okoli leta 650 n. št., se pravi približno 100–150 let pred Orhonskimi napisi.
Napis je leta 1891 pregledal in prepisal Klements. Naslednje leto je Ožurkov naredil odtis napisa in ga podaril Vasiliju Radlofu. Elegeški napis je Adrijanov leta 1915 prinesel v muzej Minusinsk in ga registriral pod številko 19.
Opis Napis je napisan na surovem temno sivem peščenjaku z dimenzijami 320 x 66 x 20 cm. Kamen je na vrhu ozek in se proti dnu širi in je po celi višini razpokan. Napis ima 12 zdolžno napisanih vrstic in na dnu žig, ki v prvih objavah ni bil jasno viden.Talât Tekin. Elegest (Körtle Han) Yazıtı. Türk Dilleri Araştırmaları Dergisi, Cilt 5, 1995, str.19-32. V kamen je bilo pred napisom vklesanih več podob.
Vsebina Elegeški napis ni tako znan kot drugi turški napisi. Napis je nagrobnik turškega mojstra Alpa Urunguja, ki je umrl v starosti devetintridesetih let. V napisu izraža svojo žalost, ker je bil zaradi smrti ločen od svojega ljudstva, sina, države, sorodnikov, dote in turškega kagana. V Turčiji je besedilo leta 1940 objavil jezikoslovec in zgodovinar Husein Namık Orkun.Hüseyin Namık Orkun, Eski Türk Yazıtları, C. 3, İstanbul 1940, str. 179-185.
Besedilo Izvirno besedilo v stari turščini: quyda qunǰuyïm a äsizim a ayït a özdä oγlïm äsizim a adrïltïm a ayït a yüz är qadašïm uyurïn üčün yüz ärin älig öküzin […] kök täŋridä kün ay äsiz ärmiš ayït a äsizim a adrïltïm a qanïm elim a äsizim a ayït a […] bökmädim qanïm elim a ayït a adrïltïm körtlä qan al uruŋu altunlïγ käšig […] bäldä […] toquz säkiz on yašda uruŋu külig toq bögü tärkän a qaŋïm bäg ärdäm üčün […] qara bodunïm qatïġlanïŋ el törösin ïdmaŋ ayït a äsiz älim qanïm elim uγrïnta sü bolïp […] yoq […] säkiz är […] elim […] buŋ baŋa […] bat ärmiš öldim ayït a äsizim a […] tört adaq yïlqïm säkiz adaqlïγ barïmïm buŋïm yoq ärdim qadašïm a äkenim a adrïltïm a ayïta qara bodunïm a adrïltïm ayït a mänPrevod: O moj soprog v osamljenem kraju! O moja žalost! Lahko rečeš! O moj sin v dolini! O moja žalost! On, odšel sem. Lahko rečeš! Zaradi sposobnosti mojih sto sorodnikov […] s sto sorodniki in petdesetimi voli. Tako sonce kot luna na modrem nebu sta bila obtežena od žalosti. Lahko rečeš! O moja žalost! On, odšel sem. O moj kan, o moje kraljestvo! O moja žalost! Lahko rečeš! […] Nisem bil popolnoma zadovoljen. Moj kan, moje kraljestvo! Lahko rečeš žalost! Odšel sem. [Jaz sem] Kortla kan, Al Uruŋu. […] zlati tul […] okoli mojega pasu. Star sem bil devetinsedemdeset let. O Uruŋu Kulig Tok Bogu Tarkan! Zaradi zaslug mojega očeta, bega […] Prizadevajte si, moje preprosto ljudstvo! Ne zavračajte nepisanega zakona kraljestva! Reci, moje žalostno ljudstvo in kan! Moje kraljestvo je ob pravem času zbralo vojsko […] osem mož […] Moje kraljestvo […] Žalost me je […] zadela. Umrl sem. Reci, o moja žalost! […] Moja štirinožna živina, moje osemnožno premoženje. Nisem doživel žalosti. O moji sorodniki, o moji potomci! Odšel sem. Reci! O moje preprosto ljudstvo! Odšel sem. Reci! Turk Bitigov prevod Izvirno besedilo v stari turščini: Quyïda : qunčuyïma : esizime : yïta : özde : oγulïm : adïrïldïm : yïta : jüz er : qadašïm : uyarun : üčün : jüz erin : elig üküzin tekdi : Kök Teŋiride : kün ay esiz ermiš : esizime : adïrïldïm : aqanïm elime : esizime : yïta : ... aqanïm elime : esizime : yïta : adïrïldïm : Kürtel qan al uruŋ altunluγ keš : eginin jütim belimde bandïm : toquz sekiz on yašïm : uruŋ Külüg Toq : Bögü Terikine : аqanïm bek erdemi üčün : birle bardï qara : budunum : qatïγlanïŋ : el törüsü : ïdman : : yïta : esiz elim : qanïm Elim : uγurïnda : sü bolčï : erlerim edükim yoq : ič biligde : bertegmede sekiz : er : sürdim : Elim : otšïŋa bir qïlnu ... Buŋ : baŋa : büŋ at ermiš : öldim : yïta : esizime yïlqïn yana : Tört kü yïlqïm : sekiz adaqlïγ : barïmïm : buŋïm : yoq ertim : qadašïma : ekenime : adïrïldïm : yïta : qara : budunuma adïrïldïm : yïta : menPrevod: Ženo sem pustil brez lastnika pri ognjišču, otroke sirote v stepi. Izgubil sem vas, sirote moje. Po odločitvi stotih mojih sorodnikov je sto mož napolnilo petdeset bikov. Sonce in luna brez lastnika v modrem Tengriju. Zapustil sem (svoje ljudstvo). Očetu, ljudstvu, svojim sirotam brez lastnika ... Ločil sem se od očeta, ljudstva, svojih sirot brez lastnika. Pri devetinsedemdesetih letih sem si zavezal lok v zlati tul od Kürtel-kana Al Urunga. Moj oče Urung Külüg Toq Bögü Terikin se je v imenu hrabrih gospodov zbral. Moje ljudstvo, bodite neomajni. Vladar ljudstva je odšel. Zapuščeno ljudstvo, sorodniki brez lastnika. Nisem dovolil, da bi vojaki padli zaradi sreče mojega ljudstva. Osem vojakov, ki so bili v ladji, sem ujel. Zaradi zmag mojega ljudstva, ki ... Žalost zame je bila na sto konjih. Umrl sem. Moji konji brez lastnika, sirote. Moji štirje najboljši konji, moja osemnoga hiša, prej nisem imel žalosti. Ločil sem se od sorodnikov, mojih preprostih ljudi brez lastnika, sirot.
Sklici
Viri
Gerard Clauson, An Etymological Dictionary of the Pre-Thirteenth-Century Turkish, Oxford 1972 (EDPT) Inscriptions de l'Ienisseï, recueillies et publiées par la Société finlandaise d'Archéologie, Helsingfors 1889. S. Ye. Malov, Yeniseyskaya pis'mennost' tyurkov, Moskva-Leningrad 1952 Hüseyin Namık Orkun, Eski Türk Yazıtları, I-IV, İstanbul 1936-1941 Wilhelm Radloff, Atlas der Alterthümer der Mongolei, Petersburg 1892 Wilhelm Radloff, Die alttürkische Inschriften der Mongolei, St. Petersburg 1895 Talât Tekin, "On a Misinterpreted Word in the Old Turkic Inscriptions", UAJb., c. 35IB (1964), str. 134-144. Talât Tekin, A Grammar of Orkhon Turkic, Indiana University Publications: 69, Bloomington 1968 D. D. Vasil'yev, Korpus tyurksikh runiçeskikh pamyatnikov basseyna yeniseya, Leningrad 1983 Ali Tayyar Önder, Türkiye'nin Etnik Yapısı: Halkımızın Kökenleri ve Gerçekler, str.203-204 Fahri Kırzıoğlu, Her Bakımdan Türk Olan Kürtler, Ankara, 1964
Kategorija:Kirgizi