Parc de la Tête d'Or (; slovensko »Park zlate glave«) je največji mestni park v Lyonu v Franciji, ki obsega približno 117 hektarjev površine. Je v severnem delu 6. mestnega okrožja in vključuje botanični vrt (Jardin botanique de Lyon) ter jezero, po katerem se je v poletnih mesecih mogoče voziti s čolni. Zaradi razmeroma majhnega števila drugih parkov v Lyonu ga poleti obišče ogromno ljudi; je priljubljena destinacija za tekače in kolesarje.

V osrednjem delu parka je majhen živalski vrt z brezplačnim vstopom, v katerem si je mogoče ogledati žirafe, jelene, plazilce, primate in druge živali. Na voljo so tudi športni objekti, kot so velodrom, igrišče za balinanje, igrišče za mini golf in objekt za jahanje, pa tudi miniaturni vlak.

Zgodovina Pred odprtjem parka Leta 1530 so zemljišča, ki danes sestavljajo park, bila v lasti družine Lambert; lokacija se je takrat že imenovala »Parc de la Tête d'or«. Leta 1662 je arhivski dokument omenjal območje z imenom Grange Lambert. Ime Tête d'or (zlata glava) izvira iz legende, po kateri naj bi bil v parku zakopan zaklad s Kristusovo glavo. Območje je bilo poplavno področje, sestavljeno iz lônes (mrtvih rokavov) reke Rone in brotteaux (močvirij). Takšno je ostalo vse do nastanka parka.Louis-Michel Nourry, Lyon, le parc de la Tête d'Or, AGEP, 1992, p. 24

Nov in veličasten mestni park

O mestnem parku v Lyonu so razmišljali že od leta 1812. Preučevali so različne lokacije, kot sta polotok Presqu'île ali grič Fourvière, nazadnje pa so izbrali zemljišča, ki so bila v veliki meri v lasti ustanove Hospices civils de Lyon.Louis-Michel Nourry, Lyon, le parc de la Tête d'Or, AGEP, 1992, p. 31 Leta 1845 je arhitekt Christophe Bonnet v okviru prizadevanj za polepšanje mestne četrti La Guillotière predlagal projekt mestnega parka na sedanji lokaciji: »Da bi zadostil nujnim potrebam številnega prebivalstva, sem zemljišča in grmovje parka Tête d'or preoblikoval v zasajen gozd, podoben parku Bois de Boulogne.« To zamisel je predstavil tudi senator in župan Claude-Marius Vaïsse, ki je želel ustvariti park in tako »podariti naravo tistim, ki je nimajo«. Leta 1856 so zemljišče odkupili od ustanove Hospices Civils de Lyon. Dela na parku so se začela leta 1856 pod vodstvom švicarskih krajinskih arhitektov Eugèna in Denisa Bühlerja ter so trajala pet let. Park je bil uradno odprt leta 1857, čeprav takrat vsa dela še niso bila končana. Bil je v severni četrti Les Brotteaux, ob reki Roni. Zgradili so nasip, da bi obsežna zemljišča zaščitili pred poplavami in jih preuredili v park.

Zasnova

Park zaznamujejo velike travnate površine in razgiban teren. Obdaja ga nasip, ki ga ločuje od reke Rone in na katerem so nekoč potekali sejmi in razstave. Po selitvi razstavnega središča v predmestje Chassieu je območje postalo stanovanjsko-poslovni kompleks s pisarnami, stanovanji in objekti za zabavo, vključno z mednarodnim središčem Cité Internationale de Lyon in amfiteatrom s 3000 sedeži v kongresni palači (Palais des Congrès). Na prostranem jezeru, ki meri 16 hektarjev, je poleti mogoče uživati ​​v vožnji s čolni, za kar je na južnem bregu urejen pomol. V severnem delu jezera se dvigata dva z drevjem porasla otoka: Île des Tamaris, dostopen le s čolnom, in Île du Souvenir, na katerem stoji spomenik štirikotne oblike. Slednji, nekoč imenovan Île des Cygnes, je bil preurejen po načrtih lyonskega arhitekta Tonyja Garnierja in kiparja Jean-Baptista Larrivéja (dobitnika rimske nagrade leta 1904) v spomin na vojake, padle v boju. Imena vojakov so vklesana na zunanjih straneh zidov. Do otoka vodi podzemni hodnik s stopniščem, ki se spušča dobesedno pod gladino jezera.

Značilnosti

V parku so tudi štirje vrtovi vrtnic, ogromni rastlinjaki, botanični vrt, živalski vrt in velodrom.

Glavni vhod na jugovzhodnem vogalu krasi mogočna vrata iz kovanega železa, znana kot Porte des enfants du Rhône (Vrata otrok Rone). Vrata s pozlačenimi elementi so bila postavljena leta 1901, ko je bil park prvič ograjen.

Živalski vrt Živalski vrt v Lyonu je nastal istočasno kot park. Sprva je bilo načrtovano le vzpostavitev kmetije za izobraževalne namene z nekaj lokalnimi divjimi živalmi, a so se zmogljivosti postopoma širile za sprejem novih živali, tako da se je park postopoma preoblikoval v pravi živalski vrt.

Danes živalski vrt gosti živali z vsega sveta. Razprostira se na šestih hektarjih in šteje več sto živali, med katerimi je veliko velikih sesalcev; nekateri so zelo redki, na primer berberski lev, ki je v naravi izumrl leta 1922.

Oktobra 2006 so v parku odprli območje La Plaine Africaine (Afriška planota), kjer na površini 10.000 m² svobodno živi 130 različnih živali, med katerimi so tudi predstavniki redkih in zaščitenih vrst. Afriška planota je razdeljena na pet delov. Največji je del, ki predstavlja savano in kjer si je mogoče ogledati govedo ankole-watusi, nilsko lečve (Kobus megaceros), pegatke in črnoglave žerjave. Ta del je povezan s predelom, namenjenim žirafam. Na območju mokrišč prebivajo številne vrste ptic, vključno s pelikani in plamenci, na otoku pa živijo lemurji. Sosednja ograda je namenjena krokodilom, ki lahko na prosto pridejo le v toplem vremenu. Na vzhodnem koncu planote stoji paviljon s prostori za antilope ter nekaj peščenih ograd, okrašenih s skalami in štrclji, kjer živijo lisičje manguste (Cynictis penicillata), ježevci, saharska mačka, uhata lisica in želve. Na drugih območjih, ki so bila spomladi leta 2010 v fazi prenove, so nastanjeni servali, leopardi in levi.

Zanimivosti Lyonski botanični vrt Vacherie du Parc Skulptura kentavride in favna Kip v spomin na 22. konferenco skupine G7 leta 1996

Sklici

Literatura Louis-Michel Nourry, Lyon, le parc de la Tête d'Or, AGEP, 1992, 127 pages ()

Zunanje povezave

Kategorija:Lyon Kategorija:Parki v Franciji Kategorija:Ustanovitve 1857