Svetišče treh Galij (Tres Galliae) () je bilo osrednja zgradba upravno-verskega kompleksa, ki ga je Rim ustanovil ob koncu 1. stoletja pr. n. št. v Lugdunumu (na območju današnjega Lyona v Franciji). Njegova ustanovitev je v času Avgusta – po galskih vojnah njegovega predhodnika Julija Cezarja – služila povezovanju in razvoju province Gallia Comata (svobodna Galija) v okviru cesarstva. Za razvoj tega cesarskega svetišča in pripadajočega kompleksa, ki je bil izrazito galorimskega značaja, obstajajo številni dokazi v literarnih, epigrafskih, numizmatičnih in arheoloških virih.Duncan Fishwick, "The Imperial Cult in the Latin West: Studies in the Ruler Cult of the Western Provinces of the Roman Empire", vol 3, (2002), 1, 4-41.

Ustanovitev in funkcija Svetišče cesarskega kulta v Lugdunumu je bilo najzgodnejša in najpomembnejša ustanova te vrste v Zahodnem rimskem cesarstvu. Njegova ustanovitev na stičišču treh novih cesarskih provinc, ki so bile kasneje skupno znane kot Tres Galliae (Tri Galije), je utelešala politiko celovite vojaške, civilne in verske ureditve v nestabilnih zahodnih provincah na novo vzpostavljenega principata.Fishwick, Vol 3, 1, 9: the term Tres Gallia dates from the reign of Vespasian. Ustanovil ga je Neron Klavdij Druz kot hiter odziv na upor, ki ga je leta 12 pr. n. št. sprožil popis prebivalstva v Gallii Comati (»dolgolasi« Galiji).Fishwick, Vol. 3, 1, 12.

Lugdunum je zagotavljal centralizirano in stalno središče za cesarske upravne organe provinc Gallia Aquitania, Gallia Belgica in Gallia Lugdunensis ter prizorišče za letni svet (concilium) po rimskem vzoru, namenjen provincialnim elitam in zasnovan na obstoječih galskih političnih in verskih praksah.Annual "tribal" or "civil" meetings were a long-standing feature of Gallic polity: see Caesar, Gallic Wars, 4.6.5; 5.2.4; 5.24.1 et al. The meetings may have been sanctified under the tutelage of Lugh: see also Maria Jaczynowska, "Une religion de la loyauté au début de l'Empire romain", in Dialogues d'histoire ancienne, 15, 2, (1989), 164–5: (French). Monumentalno razkošna in v celoti rimsko zasnovana ureditev svetišča ter pripadajočih stavb je ustvarila okvir za akulturacijo nove rimsko-galske družbene skupnosti v času Pax Romana, v katerem je rimska vojska ohranjala razmeroma nevpadljivo lokalno prisotnost.A single urban cohort, according to Keppie, L. J. F., Legions and veterans: Roman army papers 1971-2000, Franz Steiner Verlag, 2000, 84:

Kot Avgustov pastorek je Druz zastopal cesarsko družino, hkrati pa je kot provincialni upravitelj opravljal tudi službo avgurja. Dan otvoritve svetišča – 1. avgust leta 10 ali 12 pr. n. št. – je bil pomemben tako za Rimljane kot za Galce. Mesec avgust – v rimskem koledarju prvotno imenovan Sextilis – je bil preimenovan v čast Avgusta, njegov prvi dan (kalende) pa je veljal za še posebej ugodnega, saj je sovpadal z obletnico Avgustove zmage pri Aleksandriji. Ustanovitev (oziroma otvoritev) leta 12 pr. n. št. bi sovpadala z Avgustovim prevzemom položaja pontifexa maximusa. Oltar (ara) je bil posvečen boginji Romi in Avgustu, njegov prvi vrhovni duhovnik (sacerdos) pa je bil Gaj Julij Verkondaridubn, Galec iz vrst hedučanske elite. Njegovo ime kaže na rimsko državljanstvo in galsko poreklo – njegova izvolitev v cesarsko duhovništvo morda potrjuje izbiro, ki je temeljila na njegovem osebnem ugledu in statusu njegove civitas (skupnosti) kot fratres (»bratje« oziroma zavezniki) Rima.Despite this, the Aeduian citizen-aristocrat Julius Sacrovir would be involved in a later rebellion, "seditiously" claiming - in Tacitus' account - high rates of tribute, indebtedness, and brutal governorship as causes: Tacitus, Annals, 3.40: .Duncan Fishwick, "The Imperial Cult in the Latin West: Studies in the Ruler Cult of the Western Provinces of the Roman Empire", volume 1, (1991), p. 101., & vol 3, (2002), 1, pp 12-13.Ronald Mellor, "The Goddess Roma," Aufstieg und Niedergang der römischen Welt 2.17.2, p. 986 online.: Dio Cassius, 54.32.1, and Livy, Periochae, 139, give a date of 12 BC, against numismatic (and Suetonian) evidence for 10 BC. Mellor offers a scenario in which the first concilium convenes in 12 BC. The ara takes two years to complete, and is inaugurated in 10 BC – possibly in the presence of Augustus, who is known to have been in Lugdunum at that time. Fishwick favours 12 BC, partly because this is Livy's date for what was to him a contemporaneous event.

Druz je na otvoritveno slovesnost povabil 60 predstavnikov aristokracije kot zastopnike »treh Galij«. Domneva se, da so bili to prvi člani uradnega zbora concilium Galliarum.Ronald Mellor, "The Goddess Roma," Aufstieg und Niedergang der römischen Welt 2.17.2, p. 986 online. Funkcija ++sacerdosa++ (duhovnika) je zahtevala rimsko državljanstvo, vendar so zgodnji zbori vključevali tako državljane kot nedržavljane. Sacerdos je bil vplivna osebnost tako znotraj concilium Galliarum kot v okviru svojega provincialnega orda (družbenega reda). Njegov vpliv je segal daleč onkraj mandata, ki je bil – za razliko od dosmrtnih duhovniških služb v samem Rimu – omejen na eno leto. Duhovniška služba je dejansko predstavljala pomemben korak v provincialnem cursus honorum (napredovanju v javnih službah).Duncan Fishwick, "The Imperial Cult in the Latin West: Studies in the Ruler Cult of the Western Provinces of the Roman Empire", vol 3, (2002), 1, 12–13.

Zbori v Lugdunumu so bili tudi izraz zvestobe in razvijajoče se vloge znotraj rimske province; vključevali so obnavljanje zaobljub z duhovniško daritvijo na oltarju (ara), gostije, igre (ludi) ter tekmovanja v govorništvu in pesništvu.Suetonius, Caligula, 20; Juvenal, 1.42–44; Corpus Inscriptionum Latinarum II 6278. Za to redno letno srečanje so zgradili manjši amfiteater, ki so ga kasneje znatno razširili. V Lugdunumu je delovala tudi pomembna cesarska kovnica denarja, katere kovanci so glavni vir podatkov o obliki in razvoju oltarja. Domneva se, da je bila edina vojaška kohorta v Lugdunumu tam nastanjena zaradi varovanja te kovnice.Lugdunum remained the major Western Imperial mint until some time between 37 AD and 41 AD:Presence of cohort presumed as guard for mint: Keppie, L. J. F., Legions and veterans: Roman army papers 1971-2000, Franz Steiner Verlag, 2000, 84:

Kasnejši razvoj v času cesarstva Po zmagi nad Klodijem Albinom in njegovimi zavezniki pri Lugdunumu je Septimij Sever ponovno ustanovil in preoblikoval tamkajšnje središče cesarskega kulta v orodje zatiranja in avtokracije. Podobo boginje Rome so odstranili z oltarja in jo prestavili v tempelj, skupaj s podobami živih in pokojnih avgustov – kar je bila v zahodnem delu cesarstva edinstvena kombinacija. Fishwick razlaga Septimijeve prenovljene obrede kot obrede, ki so jih rimskemu paterfamiliasu (družinskemu poglavarju) darovali njegovi sužnji.Fishwick, Vol. 3, 1, 199. Do tega razvoja je prišlo kmalu po letu 198/199 n. št. Trajanje teh obredov in njihov nadaljnji razvoj nista znana.

Svetišče

Svetišče je bilo na pobočju la Croix-Rousse. Prvi in ​​glavni oltar je mogoče rekonstruirati iz besedil in valutnih upodobitev. Geograf Strabon ga je opisal v kontekstu: »[Lugdunum] je najbolj naseljeno od vseh mest v Keltiki razen Narba; kajti ne samo, da ga ljudje uporabljajo kot emporij, ampak rimski guvernerji tam kujejo svoj denar, tako srebrni kot zlati. Ponovno, tempelj, ki so ga vsi Galati skupaj posvetili cesarju Avgustu, se nahaja pred tem mestom na stičišču rek. In v njem je omembe vreden oltar z napisom šestdesetih imen plemen in tudi podobe teh plemen, po ena iz vsakega plemena, in še en velik oltar.«Strabo, Geography, Thayer, Loeb edn.

Fishwick domneva, da so podobe (bronasti kipi) in napisi Strabonovega poročila slogovno grški dodatki k ari nekaj časa po njeni otvoritvi.Duncan Fishwick, "The Imperial Cult in the Latin West: Studies in the Ruler Cult of the Western Provinces of the Roman Empire", vol 3, (2002), 1, 18. Monumentalni oltar in njegovo 50-metrsko podnožje sta bila izdelana iz marmorja. Obdajala sta ga dva krilata viktorja iz pozlačenega brona, ki sta držala palme in zlati kroni, stoječa na jonskih kapitelih, postavljenih na stebre, za katere se domneva, da so poznejši vir štirih stebrov transepta, ki prečkajo baziliko St-Martin-d'Ainay, ki podpirajo kupolo. Ti so bili narejeni iz dveh daljših stebrov iz egipčanskega sienita, ki sta bila pridobljena v 11. stoletju in prežagana na pol. Zdi se, da je bil odprti oltar prezidan (ali prilagojen) kot pokrit tempelj leta 121 AD, v času vladavine Hadrijana.Duncan Fishwick, "The temple of the Three Gauls", in Journal of Roman Studies, 62, (1972) 46–52. Večji oltar je bil središče kulta geniju živečega cesarja in dea Roma. Tempelj je bil posvečen kultu umrlih cesarskih div ter glavnim rimskim in lokalnim božanstvom.

V tem svetišču so našli tudi lyonsko ploščo, bronasto ploščo velikosti 2,5 krat 1,93 m, na kateri je vgraviran Klavdijev govor iz leta 48 našega štetja, s katerim so bili galski poglavarji upravičeni do rimskih magistratov in članstva v rimskem senatu – različica govora je ohranjena tudi pri Tacitu. Našel ga je draper leta 1528 v svojem vinogradu na mestu svetišča in je zdaj v Galsko-rimskem muzeju v Lyonu.

Sklici

Literatura Duncan Fishwick: The Imperial Cult in the Latin West. Band 1,1 (= Études préliminaires aux religions orientales dans l'Empire romain. Band 108). Brill, Leiden 1987, ISBN 90-04-07179-2, S. 97–137. Robert Turcan: Un bimillénaire méconnu: l’assemblée des trois Gaules. In: Comptes-rendus des séances de l’Académie des Inscriptions et Belles-Lettres. Band 135, 1991, S. 733–742 (Digitalisat). Duncan Fishwick: The dedication of the Ara trium Galliarum. In: Latomus. Band 55, Nummer 1, 1996, S. 87–100, . Anne-Catherine Le Mer, Claire Chomer: Carte archéologique de la Gaule. Band 69/2: Lyon. Maison des sciences de l’homme, Paris 2007, ISBN 978-2-87754-099-5, besonders S. 278–280. Djamila Fellague: La difficulté de datation des monuments. À propos des monuments de Lugudunum, en particulier ceux considérés comme hadrianiques. In: Revue archéologique de l’Est. Band 65, 2016, S. 187–214 (online).

Zunanje povezave

Kategorija:Zgradbe in objekti v Lyonu Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Franciji Kategorija:Rimska arhitektura Kategorija:Ustanovitve v 1. stoletju