Gierski akvadukt ()It was called the Aqueduct of Pilat when Aubin-Louis Millin de Grandmaison visited it and inspected its dramatic remains in 1804 (Millin de Grandmaison, (tr.) Travels through the southern departments of France London, 1808:136f; the translator renders Pilat "Pila" je starodavni rimski akvadukt, ki je bil verjetno zgrajen v 1. stoletju n. št. za oskrbo mesta Lugdunum (današnji Lyon) v vzhodni Franciji z vodo. Je najdaljši in najbolje ohranjen izmed štirih rimskih akvaduktov,The others were the Mont d'Or, the Yzeron and the Brevenne aqueducts (L. Mays, Ancient Water Technologies, 2010;132); the names, of course, are modern. ki so oskrbovali rastočo prestolnico rimske province Galija Lugdunensis. Vodo je črpal iz izvira reke Gier, majhnega pritoka Rone na pobočjih gore Mont Pilat, 42 km jugozahodno od Lyona.Distance in James Stephen Bromwich, The Roman remains of Northern and Eastern France: a guidebook 2003:420; Bromwich gives detailed instructions for viewing sections of the aqueduct system.
S svojo vijugasto traso, dolgo 85 km, je Gierski akvadukt najdaljši znani rimski akvadukt. Njegova pot je bila podrobno rekonstruirana na podlagi številnih ohranjenih ostankov. Akvadukt zapusti višavje masiva Pilat v departmaju Loire, sledi konfiguraciji terena in prečka departma Rhône; poteka skozi kraje Mornant, Orliénas, Chaponost in Sainte-Foy-lès-Lyon ter se konča v Lyonu.
Pri njegovi gradnji je bil uporabljen celoten nabor rimskih tehnik gradnje akvaduktov, trasa pa ima povprečni naklon 0,1 % oziroma en meter na kilometer. Vključuje 73 km pokritih kanalov z betonskim vodovodom, visokim 3 m in širokim 1,5 m, ki je vkopan do 4 m globoko pod površjem. Akvadukt poteka skozi 11 predorov, od katerih je eden, blizu Mornanta, dolg 825 m. Dostop za čiščenje in popravila je bil omogočen prek revizijskih jaškov, razporejenih na vsakih 77 m. Obstaja približno trideset odsekov na prostem. Deset odsekov je dvignjenih na zidove in loke, kar predstavlja najbolj impresivne vidne ostanke akvadukta (glej ilustracije).
Štirje predori za obrnjeni sifon prečkajo posebej globoke in široke rečne doline rek Durèze, Garon,Here the siphon drops 21 m, the length of the crossing 208 m (Jean Pierre Adam and Anthony Mathews, Roman Building: materials and techniques, 2003:244). Yzeron in Trion prek mostov za cevi, ki slonijo na visokih obokih. Voda je na teh mestih pritekala v poglobljen stolp z zbiralnikom (t. i. castellumThe parts of a Roman aqueduct are illustrated and explained in Peter J. Aicher, Guide to the aqueducts of ancient Rome, 1995 and A. Trevor Hodge, Roman Aqueducts & Water Supply, 2002.) na robu pobočja. Zbiralnik je omogočal prehod med pretokom v odprtem kanalu in svinčenim cevovodom. Iz zbiralnika se je voda – zdaj pod tlakom – pretakala po nizu tesno drug ob drugem položenih svinčenih cevi s spajkanimi spoji; pot je vodila navzdol po pobočju doline, prek mostu nad reko – katerega stebri in oboki predstavljajo najpomembnejše ohranjene ostanke sistema – ter navzgor po nasprotnem pobočju do zbiralnika, ki je ležal nekoliko nižje od začetnega, pri čemer je prišlo le do neznatne izgube hidravličnega tlaka. Uporaba obrnjenih sifonov je odpravila potrebo po premoščanju globokih dolin z dolgimi vrstami arkad, kakršne vidimo pri mostu Pont du Gard, ki predstavlja skrajno mejo tovrstnega sistema.
Datacija Gierski akvadukt je bil zgrajen v eni sami veliki akciji, saj noben njegov del ni mogel služiti, dokler ni bil dokončan; gotovo je trajalo leta. Gierski akvadukt je Germain de MontauzonMontauzon, Les aqueducs antiques de Lyon, 1909, refers to a Hadrianic inscription (CIL XII 2494) at Chagnon, in effect a "no trespassing" notice to farmers who were in the practice of diverting water for irrigation. Within the limits Roman aqueduct zones were public property (Rabun Taylor, Public Needs and Private Pleasures: water distribution, the Tiber river and the urban development of ancient Rome 2000:57ff. datiral v Hadrijanovo vladavino v zgodnjem 2. stoletju našega štetja, vendar, kot poudarja James Stephen Bromwich, je bila njegova mrežasta kamnina (opus reticulatum) značilna za poznejše 1. stoletje pr. n. št. in prvo polovico 1. stoletja našega štetja, ne pa za poznejše zidarstvo.Date revision was suggested by Jeancolas, JEAR 183, noted by Hodge 2002:435 note 10. Poleg tega ugotavlja, da nedavno izkopan javni vodnjak na hribu Fourvières, datiran okoli leta 50 našega štetja, ni mogel biti oskrbovan z vodo, dokler ni bil dokončan Gierski akvadukt.
Galerija
Sklici
Zunanje povezave
ARCHEOLYON: Les Aqueducs Romains de LYON | l' AQUEDUC ROMAIN du GIER - extremely detailed information, including detailed topographic maps of the whole route. Lyon Historique: Tracé de l’aqueduc du Gier sur Google Earth (format kml) - Google Earth trace of the whole route
Kategorija:Rimski akvadukti Kategorija:Zgradbe in objekti v Franciji