Klamath

thumb|levo|Ozemlja ameriških staroselcev v predkolonialnem obdobju

thumb|Klamath.

thumb|Starejša Klamath ženska.

thumb|Starejša ženska pred bivališčem.

thumb|Nabiranje wokasa

minijatura|thumb|Košare

Klamath (Máklaks) je polnomadsko pleme jezikovne družine Lutuamian, poddružine penutskih jezikov iz močvirij in jezer Klamath, ter ob rekah Williamson in Sprague v jugozahodnem Oregonu. Danes živijo ob jezeru Klamath s plemenoma Yahuskin in Modoc; 3.500 pripadnikov (leta 2000).

Ime

Beseda Klamath je neznanega izvora in pomena, po mnenju Swantona morda od nekaterih plemen iz doline reke Columbie. Sami sebe Klamathi imenujejo Máklaks (ljudje), obstajalo pa je tudi več imen, ki so jim jih dala sosednja plemena, s katerimi so bili v stiku. Pri plemenu Nez Perce so z imenom Aígspaluma ali skrajšano Aígspalo, Aíspalu, označevali vsa plemena z rezervata Klamath, kar pomeni 'ljudje čipmunka', ime za severnoameriško progasto veverico "people of the chipmunks." Nekaj imen je povezanih z njihovo lokacijo ob jezeru Klamath in sicer 'Alámmimakt ísh' (iz ala'mmig, "Upper Klamath Lake"), ki so jim ga dali Indijanci Achomawi in Dak`-ts!aam-al-ae (ali) Dak`-ts!aew-an-a'e, Takelma Indijancev, kar pomeni "those above the lakes." Obstaja tudi njihovo lastno ime, s katerim se označujejo kot prebivalci ob jezerih, to je 'E-ukshik-ni máklaks' ali "people of the lakes". S kolektivnim imenom Plaíkni so bila označena tudi plemena Klamath, Modoc in šošonski Indijanci Yahuskin z reke Sprague. Pri zahodnih Shastah so jih imenovali Makaítserk, tu so še imena Sáyi (Severni Paiuti); Tapáadji, pri Ilmawi Indijancih, in Wols, njihovih zahodnih sosedov, plemena Latgawa.

thumb|Klamathi v kanujih

Skupine

a'ukckni (A'kchni; 29 vasi): skupina iz Klamath močvirij in reke Williamson. Njihove vasi so bile: mu'tcuia'ksi, k'Etaiwa's, gupgua'ksi (močvirje Klamath), i'wal, kla'djoksi, du'`ilkut, awn'lwaskan, wa'ktale's (na mestu, kjer Williamson izteka iz močvirja), la'laks (ibid.), lobo'kstsoksi (levi breg Sprague, na mestu, kjer je danes železniški most), k!otcwa'ets (južni breg Sprague), koma'eksi, ka'umkan, hicdic- lue'lukc (zahodno od Gearhart Mountaina), bEzukse'was (desni breg Williamsona), takalma'kcda (ibid.), k'tai'di, djigia's, k!o'ltawas, at'awikc, ya'ak, tsa'k'wi, wita'mumpsi, goyEmske'Egis' (ali) kiEke'tsus, wEla'lksi (vzhodni breg Agency Lake), lok'o'gut (blizu Agency Lake), tco'klalumps. Druge vasi so bile morda ya'mzi na zahodni strani Yamsay Mountaina in kokena'oke, iz Spring Creeka, pomembnega pritoka v močvirje Klamath.

du'kwakni (Du'kwakni; 6 vasi): Ta skupina je imela vasi na delti reke Williamson, to so: mo'aksda, la'wa'lstot, wickamdi, mo'ginkunks, djingus.

gu'mbotkni (Gu'mbotkni; 12 vasi): banda gu'mbotkni je iz Pelican Baya in močvirij, ki se razprostirajo proti severu. Njihove vasi so bile: sle'tsksi, wudo'kan, iwunau'ts, duno'ksi, e'o'kai, wa`lo'kdi, wak'a'k, gai'loks (ali) gaila'lks, sto'kmatc. Njihove vasi so bile morda tudi e'o'kak na Wood Riveru in e'ukwa'lksi, na vzhodni strani Wood Rivera.

iu'la`lonkni (Iu'la'lonkni; 19 vasi): Ta skupina je naseljevala Klamath Falls (Link River) in vzhodne bregove Klamatha. Vasi: kEt!ai'ksi, suwiaka'eks (na Modoc Pointu), iula'u, diu'wiaks, kau'omot, di'tk!aks, kolwa'l (na Rattlesnake Pointu), wuk!o'twas (na Buck islandu v jezeru Klamath), lama'tcksi (na kopnem vzhodno od Buck Islanda), k!su'nk!si, iwau'wone (na obeh bregovih Link Rivera), iu'`lalone (na izlivu Klamath Rivera), weka'els, wut!ana'koks (na mestu danes izsušenega močvirja), iup!a'tona (na mestu iste močvare kot vas wut!ana'koks), woksa'lks (severno od močvare Wokasa ob jezeru Klamath), de'ktconks (nasproti Buck Islanda), sa'stitka'-wals (na Squaw Pointu).

kowa'cdikni (Kowa'cdikni; 1 vas): Ta skupina je imela vas na Agency Lake in so morda bili del a'ukckni Klamatha.

Hodge navaja vasi in skupine: Awalokaksaksi, Kohashti, Kulshtgeush, Kuyamskaiks, Nilakshi, Shuyakeksh, Yaaga in Yulalona.

Zgodovina

Z prihodom Petra Skeeneja Ogdena so Klamathi kmalu izgubili svojo zemljo in končali v rezervatu. Do vdora belih naseljencev je prišlo leta 1841 (Oregon Trail), leta 1864 pa so se skupaj z Modoci morali preseliti v rezervat Klamath. Izguba zemlje in svobodnega življenja jih je leta 187. spodbudila, da so sprejeli religijo Ghost Dance, po kateri naj bi v prihodnjih letih prišlo do apokalipse, v kateri bo uničena zemlja, po kateri bodo vsi Indijanci ponovno ustvarjeni na novi zemlji in se bodo lahko vrnili k svojemu svobodnemu načinu življenja. To mesijansko religijo je uvedel Wovoka, ki so ga belci imenovali Jack Wilson, pripadnik plemena Severni Pajuti in se je razširila med plemeni Velikega bazena. Naslednje leto (1872) so bili njihovi sorodniki preseljeni v Kalifornijo, kar je privedlo do znane Modoške vojne, vendar se jim Klamathi niso pridružili.

Do svojega polnega priznanja so prišli šele leta 1986, 11 let kasneje (1997) pa so v Chiloquinu odprli igralnico Kla-Mo-Ya Casino, poimenovano po prvih zlogih imen plemen Klamath, Modoc in Yahuskin.

Etnografija

V 19. stoletju so bili Klamathi naseljeni v jugozahodnem Oregonu, prve informacije o njih pa je zbral Peter Skeene Ogden, ki jih je obiskal leta 1829 in vzpostavil trgovske vezi. Klamathi so živeli od lova, ribolova in nabiranja semen wokasa, močvirne rastline, ki je Klamathom in Modoc Indijancem služila za hrano. V zgodnjih časih je bila kultura Klamathov povezana z močvirjem ter živalskim in rastlinskim svetom v njem. Oblačila in mnoge druge stvari so izdelovali iz rogoza in tule-trstike, sem spadajo tudi ženska krila, klobuki, mokasini in košare, ki so Indijancem služile za nošenje, shranjevanje in kuhanje hrane.

Klamathi so imeli dva tipa hiš, zimsko in poletno. Za zimo so gradili hiše, delno vkopane v zemljo, iz lesene konstrukcije in prekrite z zemljo in tule-trstiko. Odprtina na vrhu strehe hiše je služila kot vhod in kot dimna luknja. Poleti so se zadovoljili s preprostimi zavetišči, znanimi kot wickiup, zgrajenimi iz vrbovine in tule-trstike. Gradili so tudi majhne parne kopeli, ki so služile za obredno parno kopanje in očiščenje. Vasi Klamathov so majhne in vsaka si izbere svoje vodje. Šamanizem je pri njih praviloma deden, kar velja tudi za Shahaptian plemeni Nez Perce in Tenino, s katerimi jih nekateri povezujejo v jezikovno sorodstvo. Šaman stopa v stik z duhovi, ena od njegovih nalog pa je tudi zdravljenje bolnih. Klamathi so prevzeli tudi clap rattle, instrument, znan kot parabára, ki so ga imela plemena osrednje Kalifornije, Klamathi pa so ga prevzeli od plemen severno od reke Pit. Clap rattle, pravi Spier, se nikoli ni uporabljal v obredih iniciacije niti v šamanske namene, ampak izključno v ceremoniji Ghost Dance, ki se je pojavila okoli 1870.

Klamathi so eno od plemen, ki so imela sužnje, kar je značilnost kulturnega območja severozahodne obale. Na obstoj suženjstva v krajih vse do Kalifornije in južnega Oregona opozarja Henry W. Henshaw. Pri Klamathih so sužnja imenovali lugsh, beseda pa je nastala iz glagola, v pomenu 'nositi tovor' .

Zunanje povezave Cultural History Crater Lake Klamath Klamath Society-KLAMATH Kla-Mo-Ya Casino Klamath Tribes - A sovereign nation on the dole

Kategorija:Ameriški staroselci Kategorija:Penutski jeziki